Moja mama je bila lastnica zaščitene kmetije in je umrla konec lanskega leta. Zanjo sva zadnje tri leta skrbela z bratom. Tretji brat se je sprl z mamo in ni več prestopil praga hiše. Po smrti sem šel k njemu in ga prosil, da pove, kakšne želje ima glede dedovanja. Pripravil je spisek nekaj parcel.
Nato so z upravne enote poslali dopis, da naj se izjasnimo, če se bo KMG nadaljevalo. Takrat je na svojo roko zahteval, da se KMG ukine. Ker sem jaz vložil zahtevo, da naj bi se KMG nadaljeval, noče več govoriti z nama. Z bratom želiva kmetijo peljati naprej, ampak če je možno oba, nosilec KMG bi bil jaz.
Prosim za nasvet, kako lahko midva brata prisiliva, da bo sodeloval oziroma, če ne bo hotel, če lahko skupaj prevzameva kmetijo kot zaščiteno (baje je to nenavadno, če jo prevzameta dva) in kdo bo določil in kako, kaj tretjemu bratu pripada – midva imava delitev dorečeno.
ODGOVOR
Spoštovani!
Vsekakor je na prvem mestu dogovor. Vendar pa tretjega brata v sklenitev dogovora ne morete prisiliti.
Skupen prevzem kmetije, kot ga omenjate, zakonsko ni urejen in, ker gre za zaščiteno kmetijo, žal ni možen. Dedovanje zaščitene kmetije sicer je zakonsko urejena v Zakonu o dedovanju kmetijskih gospodarstev (Uradni list RS, št. 70/95 – ZDKG), po katerem kmetijo deduje tisti, ki ima namen obdelovati kmetijsko zemljišče in ga za to sporazumno izberejo vsi dediči (7. člen ZDKG). Če do sporazuma ne pride, imajo prednost zakonec pokojnika in njegovi potomci, ki se usposabljajo ali so se usposabljali za opravljanje kmetijske dejavnosti.
Potreben bo torej dogovor med vami, če dogovora ne bo, pa bo kmetijo dedoval tisti, od vas, ki je najbolj usposobljen za opravljanje kmetijske dejavnosti.
Glede izplačila dedičev, ki ne dedujejo zaščitene kmetije, pa velja, da ti dedujejo denarno vrednost nujnega deleža, ki jim ga mora dedič izplačati v roku praviloma petih let, izjemoma pa v desetih letih (14. člen ZDKG).
