Že dve leti po deložaciji sem v stanovanju prijateljev.
V zadnjem mesecu dni so se oglasili rubežniki, ker imam odprtih še nekaj izvršb, pri prijateljih, ki so me nastanili in hoteli rubiti njihovo imetje zaradi mojega dolga, kljub temu da so bili seznanjeni da pri njih ni nič mojega samo osebne stvari.
Zanima me ali je to njihovo početje dovoljeno, da rubijo stvari, ki so v lasti družine, ki me je prijazno nastanila po deložaciji in če ne, kaj lahko storim.
Hvala za odgovor lep pozdrav.
ODGOVOR
Spoštovani!
Po 83. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) se lahko zarubijo stvari, ki jih ima dolžnik v posesti (ni nujno torej, da je dolžnik lastnik teh stvari), vendar mora pri tem izvršitelj upoštevati, da naj se zarubijo predvsem stvari, glede katerih ni pripomb o obstoju kakšne pravice (npr. da ima na konkretni stvari lastninsko pravico nekdo tretji), ki bi preprečevala izvršbo, in stvari, ki se dajo najlažje unovčiti, pri čemer mora izvršitelj pri rubežu upoštevati izjave navzočih strank in drugih oseb.
V primeru, da želi izvršitelj zarubiti stvar, za katero lahko tretji s stopnjo verjetnosti izkaže, da ima na tej stvari pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko le-ta (torej tretji) vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in zahteva, da sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (64. čl. ZIZ), hkrati pa lahko tretji, ki je od sodišča zahteval, da se izvršba na določen predmet izreče za nedopustno, predlaga, da sodišče odloži izvršbo glede tega predmeta, in sicer, če tretji obstoj svoje pravice na predlaganem predmetu izvršbe izkaže s pravnomočno sodno odločbo ali kakšno drugo javno listino, z zasebno listino, ki ima naravo javne listine, ali če obstoj svoje pravice opira na dejstva, ki so splošno znana (73. čl. ZIZ). Če tretji svoje pravice ne more izkazati na opisan način, lahko sodišču predlaga, da kljub temu odloži izvršbo na konkretnem predmetu, vendar mora tretji izkazati, da bi s takojšnjo izvršbo pretrpel nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo.
V primeru, da sodišče zavrne ugovor tretjega, lahko vložnik ugovora (tj. tretji) v roku tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, začne pravdo na ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna (65. ZIZ).
Velja opozoriti, da glede na določbo 76. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja, izvršitelj opravi rubež stvari ne glede na ugovore, da se z rubežem kršijo katerekoli pravice drugih oseb na tej stvari, vendar se rubež takih stvari opravi samo, če ni mogoče zarubiti dovolj drugih stvari enake vrste, ki bi zadoščale za poplačilo upnika. V vsakem primeru pa mora izvršitelj ravnati s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (288. čl. ZIZ), ki od njega zahteva, da v konkretnih okoliščinah stori vse potrebno, da prepreči nastanek škode, ki bi nastala s prodajo stvari, ki ni dolžnikova, in tretjemu omogoči, da svoje pravice (učinkovito) zavaruje v izvršilnem postopku. To pa pomeni, da mora postopati na ustrezen način, tako da ob npr. rubežu stvari preveri lastništvo vozila ali o rubežu obvesti tretjega.
