temno

Preplačan kredit

VPRAŠANJE

Lepo prosim za nasvet-

leta 2005 sem pri eni družbi najela kredit. dobila sem 1300 evrov, realna obrestna mera 22,5, stoški vodenja kredita letno 22,5, eom 40,2. vrniti bi jim morala 24 obrokov po 125 evrov, ker nisem već zmogla jim sedaj plačjem po 50, do sedaj sem odplačala že 2813 evrov, ali imam kakšno možnost, ko izplačam, da se tej pogodbi kakorkoli uprem in zahtevam del denarja nazaj,

hvala vam

ODGOVOR

Pozdravljeni ga. Vincek, 

 Zakonodaja, ki pokriva področje posojil je zajeta predvsem v Zakonu o potrošniških kreditih in v Zakonu o varstvu potrošniškov.

Spodaj sem vam priložil odlomke iz zakona za katere mislim, da bi vam bili v pomoč.

 »18.a člen(najvišja dopustna efektivna obrestna mera)

(1) Če je dajalec kredita oseba, ki ni banka ali hranilnica po določbah Zakona o bančništvu (Uradni list RS, št.110/03 – uradno prečiščeno besedilo), lahko znaša efektivna obrest namera na dan sklenitve pogodbe, največ 200% zadnje objavljene povprečne efektivne obrestne mere, ki jo uporabljajo banke in hranilnice v skladu z Zakonom o bančništvu.

(2) Če je v kreditni pogodbi določena višja efektivna obrestna mera od 200% povprečne efektivne obrestne mere določene v prejšnjem odstavku,je ta višja efektivna obrestna mera nična. V tem primeru se šteje, daje bila med strankama dogovorjena efektivna obrestna mera, ki znaša 200% povprečne efektivne obrestne mere, ki jo uporabljajo banke in hranilnice v skladu z Zakonom o bančništvu.

(3) Povprečne efektivne obrestne mere, ki jih uporabljajo banke in hranilnice po Zakonu o bančništvu, objavlja Banka Slovenije dvakratletno v Uradnem listu Republike Slovenije za naslednje ročnosti in zneske: – 6 mesecev, 250.000,00 tolarjev; – 12 mesecev, 500.000,00 tolarjev; – 36 mesecev, 1.000.000,00 tolarjev in – 10 let, 5.000.000,00 tolarjev.

(4) Banka Slovenije lahko objavi povprečne efektivne obrestne mere iz prejšnjega odstavka glede na posamezno vrsto kredita.«

.V. EFEKTIVNA OBRESTNA MERA

17. člen(način izračuna efektivne obrestne mere)

(1) Efektivna obrestna mera je tista letna obrestna mera (diskontna stopnja), s katero se skupno kreditno breme(skupna vrednost vseh potrošnikovih plačil dajalcu kredita, razen stroškov iz 18. člena tega zakona) izenači s sedanjo vrednostjo odobrenega in nakazanega kreditnega zneska, in se izračuna po matematični formuli iz drugega odstavka tega člena.

(2) Efektivna obrestna mera – EOM je rešitev naslednje enačbe: kjer je: Epsilon – vsota m – število prejetih zneskov – tranš, če se kredit porablja postopoma, drugače je m = 1 aj – prejeti zneski, katerih vsota je enaka znesku kredita tj– dolžina intervala, izražena v letih in delih leta, med začetnim trenutkom (datumom prejetja prve tranše kredita) in datumi  naslednjih tranš(če so) n – število obremenitev, ki jih tvorijo vsa odplačila kredita in skupni stroški kredita bk – posamezni zneski plačil tk– dolžina intervala, izražena v letih ali delih leta, med začetnim trenutkom (datumom prejetja prve tranše kredita) in datumi posameznih odplačil oziroma posameznih plačil skupnih stroškov kredita EOM (efektivna obrestna mera) je letni odstotek obresti, ki se lahko izračuna, če so drugi pogoji v enačbi znani iz pogodbe ali drugače.

(3)Skupna efektivna obrestna mera (S) je efektivna obrestna mera (EOM),pri kateri se upošteva valorizacijska stopnja (VS) in se izračuna po formuli: VS – valorizacijska stopnja, ki je enakaletni obrestni meri, s katero se zagotavlja ohranitev realne vrednostipo zakonu o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (Uradni list RS, št. 45/95) r – realna obrestna mera

(4)Pri kreditnih pogodbah, pri katerih je znesek in način odplačevanja kredita v skladu z drugimi predpisi vezan na tujo valuto, se namestoskupne efektivne obrestne mere (S) uporablja le efektivna obrestna mera(EOM).

18. člen(stroški, ki niso skupni stroški kredita)

Pri izračunavanju skupnih stroškov kredita se izvzamejo samo naslednji stroški:

1. stroški, ki jih plača potrošnik, ki je najel kredit, zaradi neizpolnjevanja svojih obveznosti po pogodbi;

2. dajatve in stroški, ki niso nabavna cena in jih mora potrošnik plačati pri nakupu blaga ali storitev, ne glede na to ali je transakcija gotovinska ali kreditna;

3.stroški za prenos denarnih sredstev in stroški za vodenje računa, ki je namenjen poplačilu kredita, obresti in drugih obveznosti, razen vprimeru, ko potrošniku ni bila dana možnost, da se svobodno odloči ali bo za namen poplačila navedenih obveznosti odprl poseben račun ali izkoristil katero od drugih možnosti, in v primeru, ko so tovrstni stroški nenormalno visoki;

4. stroški članarine v združenjih ali skupinah, ki niso zajeta s kreditno pogodbo, četudi ima članstvo vpliv na kreditne pogoje;

5.stroški za zavarovanja ali garancije; vendar pa so v efektivno obrestno mero vključena tista zavarovanja ali garancije ter druga jamstva, ki sonamenjena za zagotovitev plačila dajalcu kredita v primeru smrti,invalidnosti, bolezni ali nezaposlenosti potrošnika v vsoti, ki je enaka ali manjša kot skupni znesek kredita, vključno z obrestmi in drugimi obveznostmi, ki jih naloži dajalec kredita kot pogoj zaodobritev kredita.

VI. POSREDOVANJE POTROŠNIŠKIH KREDITOV

19. člen(plačilo storitev, nadomestilo stroškov)

(1) Potrošnik v razmerju do kreditnega posrednika nima nobene obveznosti za plačilo storitev ali nadomestilo stroškov.

(2) Vsa plačila, ki jih kreditnemu posredniku plača dajalec kredita, so skupni stroški kredita.

20. člen(pogoji za opravljanje kreditnega posredovanja)

(1) Kreditni posredniki morajo izpolnjevati pogoje, ki jih za opravljanje njihove dejavnosti s sklepom predpiše Banka Slovenije, če gre za kreditne posrednike bank in hranilnic, in s pravilnikom minister, pristojen za varstvo potrošnikov (v nadaljnjembesedilu: minister), če gre za kreditne posrednike drugih dajalcev kreditov.

(2) S pogoji za opravljanje dejavnosti kreditnih posrednikov se opredeli zlasti: – kdo je lahko kreditni posrednik, – način pridobitve in izkazovanja statusa kreditnega posrednika, – pooblastila kreditnega posrednika v odnosu do potrošnika, – posledice prekoračitev pooblastil kreditnega posrednika in razmejitev odgovornosti med kreditnim posrednikom in dajalcem kreditov v primeru prekoračitev pooblastil, – obveznost vodenja in vsebino evidenc o kreditnih posrednikih, – obveznost poročanja o kreditnih posrednikih.

Navzgor sta omejeni tako obrestna mera kot tudiEOM (efektivna obrestna mera).

Pomembno je tudi kako vam obračunavajo EOM in kaj vam računajo kot stroške kredita. Povprečno efektivno obrestno mero pa objavlja Banka slovenije in jo lahko najdete tukaj, objavljajo pa tudi priporočila o tem kako naj se obresti in stroški obračunavajo, kar si lahko preberete tukaj.Tukajpa najdete brošuro Zveze potrošnikov Slovenije in Mednarodnega inštituta za potrošniške raziskave na temo zakona potrošniških kreditov, ki bi vam lahko bila v pomoč. Priporočam vam tudi da se obrnete na Urad za varstvo potrošnikov ali si poiščete neko drugo pravno pomoč.

 Za več informacij lahko pokličete na 080 35 80.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja

Sorodni prispevki
Piškotke uporabljamo za pravilno delovanje spletne strani in izboljšanje vaših izkušenj. Več informacij najdete na strani Varovanje osebnih podatkov.
Total
0
Share