Dedovanje
VPRAŠANJE
Spoštovani,
imam vprašanja in sicer:
- kako lahko ugotovim, da je moj sorodnik napisal oporoko? Omenim, da sorodnik je omenjal delitev deleža, sedaj pa je omenjeni sorodnik nenadoma izginil in je pogrešan že nekaj mesecev.
- pogrešani sorodnik (ne velja še za preminulega ampak le pogrešanega) je mojega brata, leto dni pred izginotjem, na banki pooblastil za upravljanje s sredstvi na tekočem računu. Ali pooblaščenec tek.računa lahko prosto razpolaga z denarnimi sredstvi na tekočem računu ob vednosti, da je lastnik tek. računa pogrešan- in ne preminul?
-Ko pride do dedovanja, kaj se upošteva v zapuščino?
- kateri dan velja za dan smrti za pogrešano osebo?
hvala in lep pozdrav
ODGOVOR
Spoštovani,
ob smrti osebe določi sodišče narok za zapuščinsko obravnavo. V vabilu na narok obvesti sodišče o uvedbi postopka in o morebitnem obstoju oporoke; povabi jih, da takoj predložijo sodišču pisno oporoko oziroma listino o ustni oporoki, če je pri njih ali da navedejo priče ustne oporoke.
V kolikor je vaš sorodnik napravil oporoko pri notarju, odvetniku ali na sodišču, pa obstajajo o tem uradne evidence in ob uvedbi dedovanja, je sodišče obveščeno o oporoki.
Zakon o nepravdnem postopku v 82. členu določa, kdaj se pogrešanega razglasi za mrtvega.
Sodišče razglasi za mrtvega:1. pogrešanca, če o njem v zadnjih petih letih ni nobenega poročila, od njegovega rojstva pa je preteklo 70 let;
2. pogrešanca, če o njem v zadnjih petih letih ni nobenega poročila, pa je verjetno, da ni več živ;
3. pogrešanca, ki je izginil pri potopu ladje, prometni oziroma letalski nesreči, požaru, povodnji, potresu ali v kakšni drugi smrtni nevarnosti, pa o njem v šestih mesecih po prenehanju nevarnosti ni nobenega poročila;
4. pogrešanca, ki je izginil med vojno zaradi vojnih dogodkov, pa o njem ni nobenega poročila eno leto po prenehanju bojevanja.
Roka iz 1. in 2. točke prvega odstavka tega člena se štejeta od dneva, ko je bil po zadnjih poročilih pogrešanec brez dvoma še živ; če pa se ta dan ne da natančno dognati, se štejeta roka od konca tistega meseca oziroma leta, v katerem je bil pogrešanec po zadnjih poročilih še živ.
83. člen ZNP določa, da se postopek začne na predlog.
Predlog lahko vloži vsakdo, ki ima pravni interes in javni tožilec.
V odločbi, s katero je pogrešani razglašen za mrtvega, sodišče določi dan, po možnosti pa tudi uro, ki veljata za čas pogrešančeve smrti.
Za dan smrti velja tisti dan, ko je na podlagi poizvedb pogrešanec najverjetneje umrl oziroma tisti dan, ki ga pogrešanec najverjetneje ni preživel.
V zapuščinsko maso spada vse premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti.
Glede vašega vprašanja v zvezi z dvigovanjem denarja iz računa pogrešanega, pa je sicer odvisno od danega pooblastila, vendar pooblaščenec lahko razpolaga z sredstvi na računu, saj vaš sorodnik še ni razglašen za mrtvega.
Invita d.o.o., pravno svetovanje
Telefon: 090 3213
2,71 €/min* | Vsak dan od 07.00 do 21.00 ure
*za klice iz omrežja Telekom. Za klice iz drugih omrežij ceno določa Vaš operater. Splošni pogoji.