POKLIČITE 090 3213

in izberite področje svetovanja:
1 za Pravni nasvet, 2 za Davčni nasvet, 3 za Detektivski nasvet
Vsak dan od 07.00 do 22.00 ure
2,71 €/min za klice iz omrežja Telekom. Za klice iz drugih omrežij ceno določa Vaš operater. Splošni pogoji

  • in izberite področje svetovanja:
    • 1 za Pravni nasvet

    • 2 za Davčni nasvet

    • 3 za Detektivski nasvet


  • 95% klicev rešimo takoj
  • večina klicev traja manj kot 3 minute
  • anonimnost zagotovljena
  • 100 % strokovnost, v nasprotnem primeru vam strošek klica povrnemo!


Ali lahko zastavim avtomobil?

Ali lahko zastavim avtomobil?

Civilno pravo |

VPRAŠANJE

Zanima me, ali lahko zastavim stvar (npr. avto) tako, da jo obdržim še naprej in jo uporabljam. Obrazložite prosim ali je to možno. In kaj, če je avto na lizing? Ali ga lahko zastavim? Hvala.


ODGOVOR

Spoštovani!

Seveda je možno. Gre za institut t.i. »neposestne zastavne pravice«.

Neposestna zastavna pravica je zastavna pravica na premičnini, pri kateri zastavljena premičnina ni izročeno v neposredno posest zastavnemu upniku, niti ni izročena v neposredno posest tretji osebi za zastavnega upnika, ampak zastavljena premičnina ostane v neposredni posesti zastavitelja ali tretje osebe zanj (170. člen SPZ). Ena od ključnih predpostavk za ustanovitev neposestne zastavne pravice pa je razpolagalna sposobnost zastavitelja. Zahteva po razpolagalni sposobnosti praktično zlasti pomeni, da mora biti zastavitelj lastnik predmeta zastavne pravice. Če torej niste lastnik stvari (če je »avto na lizing«, kot navajate), stvari ne morete zastaviti.

V primerih, ko pa so predmet zastave premičnine, za katere se vodi register (kot je to v primeru posebnih vozil), nastane zastavna pravica z vpisom zastavne pravice v tem registru, ki jo na podlagi notarskega zapisa pristojni organ opravi na zahtevo notarja (četrti odstavek 171. člena SPZ). Pri navadni neposestni zastavni pravici notar pri sklenitvi notarskega zapisa o neposestni zastavitvi tako res ni dolžan preverjati dokazil o razpolagalni sposobnosti zastavitelja, kar pa ne velja v primerih, ko so predmet zastave premičnine, za katere se vodi register. Razpolagalno sposobnost zastavitelja pri registrski neposestni zastavni pravici namreč, v skladu s 24. členom Uredbe o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (Ur. l. RS št. 23/2004 - 42/2016; nadalje: Uredba), preverja notar. Uredba določa, da notar na podlagi odpravka neposredno izvršljivega notarskega zapisa ne sme zahtevati vpisa nastanka zastavne pravice v register, če zastavitelj v primeru vpisa premičnin iz 12. in 13. člena te uredbe, z javno ali po zakonu overjeno listino ne izkaže svoje lastninske pravice na premičnini, ki je predmet zastave (1. alineja 1. točke prvega odstavka 24. člena Uredbe).

Neposestna zastavna pravica se je tako z uvedbo javnega registra neposestnih zastavnih pravic približala hipoteki, saj je register odpravil poglavitno pomanjkljivost neposestne zastavne pravice, to je da ni "vidna" za tretje osebe.



Napišite komentar