Obračunavanje ogrevanja v bloku

Spoštovani!

Minimalni porabniški delež, ki ga mora plačevati vsak od etažnih lastnikov (torej tudi v primeru, ko se stanovanje ne ogreva), znaša 40% povprečne porabe na m2. S tem naj bi se omejevalo pretirano varčevanje tistih stanovalcev, ki se ogrevajo na stroške svojih sosedov, pravilo pa jih prav tako spodbuja k vsaj minimalnem ogrevanju svojega stanovanja, ter k preprečevanju škode, ki se lahko iz tega razloga pojavi v skupni stavbi oz. bloku (plesen, vlaga, ipd.).

Maksimalni porabniški delež ki lahko bremeni posameznega etažnega lastnika pa znaša 300% povprečne porabe na m2. Namen te omejitve je preprečiti neupravičeno izdajo pretirano visokih računov, ki bi lahko zaradi tehničnih težav na ogrevalnem sistemu doleteli posamezne stanovalce. Maksimalni porabniški delež je sicer določen na podlagi analiz, ki so ugotovile da sistem centralnega ogrevanja praviloma ne more predati več kot trikratno količino toplote na enoto ogrevane površine. V kolikor naj bi bila poraba višja, naj bi v večini primerov namreč šlo za težave, ki so povezane z neuravnoteženim ogrevalnim sistemom, neustrezno določenimi korekturnimi faktorji, napakami v nastavitvah delilnikov oz. kombinacijo naštetih dejavnikov. Poleg tega pretirano ogrevana stanovanja ogrevajo tudi sosednja stanovanja in skupne prostore z vsiljevanjem toplote skozi stene, strop in tla in jim tako nižajo stroške ogrevanja.

Pri tem pa gre omeniti, da se v konkretnih primerih lahko uveljavlja tudi korekturne faktorje, ki omogočajo, da se pri izračunu računa ogrevanja upošteva tudi lega stanovanja v stavbi.