Tipično! Spor s sosedom zaradi meje
VPRAŠANJE
Spoštovani! Konec septembra 2015 je bila postavitev meje naše parcele (vrt, sadovnjak, otroška igrala) z enim od sosedov dokončna (pritožba zoper odločbo geodetske uprave je bila zavrnjena, tožba pa ni bila vložena). Sosedova ''ograja'' (dolžine pribl. 15 metrov, preraščema z bršljanom in drugim rastlinjem, strohnjeni količki, zvrnjena...) je ležala pribl. 0,5m na našem. Zadnji teden v marcu 2016 smo to ograjo odstranili (sčistili in naravnali smo mrežo, jo navili na količke in jo odložili k sosedovi hiši - na varno..). Vse smo tudi fotografirali: kakšna je bila ograja in kje je stala v primerjavi z mejniki, kam smo jo odložili...
Sosed (vikendaš) nam očita in grozi s tožbo, ker naj bi s tem motili njegovo posest. Na mejni obravnavi smo mu jasno povedali, da mora ograjo odstraniti, ko bo meja dokončna in da jo bomo v nasprotnem primeru odstranili sami. Na našem zemljišču rastejo tudi drevesa (divjake), ki so jih sosedje pustili rasti, ker naj bi bila na njihovem zemljišču. Tudi to bi radi odstranili, ker dela senco našemu sadovnjaku in smeti zemljišče. Debla so v celoti na našem.
-
Zanima me, ali lahko požagam ta drevesa (po moji logiki jih lahko, ker rastejo na našem) in kaj moram storiti s požaganimi drevesi (ograjo smo dali na sosedovo parcelo, ne vem pa kaj lahko storim s tem lesom...vrgel bi ga proč).
- Ker meja po parceli ni vidno označena (mejniki so v tleh), smo pri košnji naše parcele ne enem delu šli čez mejo (nenamerno, kosili smo pač od mejnika do mejnika in pri tem nenamerno naredili krivuljo, v sredinskem delu smo v sosedovo zemljišče posegli največ - pribl. 30cm). Ker je pripeljal odvetnico in nam tudi glede tega grozi s tožbo, me zanima, kakšne posledice lahko zaradi tega nosim.
ODGOVOR
Spoštovani!
-
Glede na to, da drevesa rastejo na vašem zemljišču, so (ne glede na to kdo jih je posadil) vaša last in lahko razpolagate z nimi po lastni volji. Prav tako lahko po poseku hlodovino zavržete brez predhodnega soglasja soseda.
- V kolikor ste kosili travo na sosedovem zemljišču, to lahko za soseda predstavlja vznemirjanje njegove posesti in lastninske pravice. Teoretično bi sosed lahko za pokošeno travo uveljavljal odškodnino, če pa bi se košnja ponavljala, pa ima sosed na voljo tožbo za prenehanje motenja posesti ali pa tožbo na prenehanje vznemirjanja njegove lastninske pravice na zemljišču. Z motenjsko tožbo bi lahko v tridesetih dneh od dneva, ko bi izvedel za motenje, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo, zahteval, naj sodišče odredi prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem. S tožbo na prenehanje vznemirjanja lastninske pravice lahko sosed prav tako zahteva, da vznemirjanje (ponavljajoča se košnja) preneha in se prepove nadaljnje vznemirjanje. Razlika med tožbama je ta, da zahtevek iz slednje ne zastara. Glede na višino morebitne škode (pokošena trava) ocenjujemo, da bi v primeru katerekoli od tožb največje breme za vas predstavljali pravdni stroški, saj mora te v celoti kriti stranka, ki v pravdi izgubi.