pravni telefon

POKLIČITE PRAVNIKA NA
090 3213

Vsak dan od 07.00 do 21.00 ure

2,71 €/min za klice iz omrežja Telekom. Za klice iz drugih omrežij ceno določa Vaš operater. Splošni pogoji

  • 95% klicev rešimo takoj
  • večina klicev traja manj kot 3 minute
  • anonimnost zagotovljena
  • 100% strokovnost, v nasprotnem primeru vam strošek klica povrnemo!

Potrebujete pravni nasvet po emailu?



Kako čimprej odstopim od pogodbe o zaposlitvi?

Kako čimprej odstopim od pogodbe o zaposlitvi?

Delovno pravo |

VPRAŠANJE

Z delodajalcem sem pred enim tednom podpisala pogodbo o zaposlitvi. Delo bi pričela z začetkom prihodnjega meseca. Pred dvema dnevoma pa so mi v nekem drugem podjetju ponudili boljše delo, a bi ga morala pričeti takoj oz. čim prej. Ali lahko kakorkoli odstopim od pogodbe s starim delodajalcem, ki sem jo že podpisala, pred iztekom odpovednega roka, ki je v pogodbi 60 dni.


ODGOVOR

Spoštovani!

Rešitev v vašem primeru bi bilo več.

Najboljša bi bila ta, da se z delodajalcem dogovorite o takojšnji sporazumni prekinitvi delovnega razmerja. Če to ne bi bilo možno, lahko podate redno odpoved delovnega razmerja, a morate v tem primeru spoštovati pogodbeno določeni dvomesečni odpovedni rok.

Nadaljnja rešitev bi lahko bila, da podate izredno odpoved delovnega razmerja, a bi za to morali obstajati razlogi na strani delodajalca (npr. da vam delodajalec ni zagotavljal varnosti in zdravja pri delu in ste od njega predhodno zahtevali odpravo grozeče neposredne in neizogibne nevarnosti za življenje ali zdravje, ali če vas je npr. obravnaval diskriminatorno, izvajal mobing…). Pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi morate delodajalca pisno opomniti na izpolnitev obveznosti in o kršitvah pisno obvestiti inšpektorat za delo. Če delodajalec v roku treh delovnih dni po prejemu pisnega opomina ne izpolni svoje obveznosti iz delovnega razmerja oziroma ne odpravi kršitve, lahko izredno odpoveste pogodbo o zaposlitvi v nadaljnjem 30-dnevnem roku.

Rešitev pa bi lahko tudi bila, da »izsilite« izredno odpoved s strani delodajalca. Tudi za to bi morali obstajati pogoji – npr. če bi naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršili pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, ali pa npr. najmanj pet dni zaporedoma ne prišli na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvestili delodajalca … Opozoriti pa gre, da bi v tem primeru bili tudi odškodninsko odgovorni, če bi zaradi takšne izsilitve izredne odpovedi delodajalcu nastala škoda.