pravni telefon

POKLIČITE PRAVNIKA NA
090 3213

Vsak dan od 07.00 do 21.00 ure

2,71 €/min za klice iz omrežja Telekom. Za klice iz drugih omrežij ceno določa Vaš operater. Splošni pogoji

  • 95% klicev rešimo takoj
  • večina klicev traja manj kot 3 minute
  • anonimnost zagotovljena
  • 100% strokovnost, v nasprotnem primeru vam strošek klica povrnemo!

Potrebujete pravni nasvet po emailu?



Kdo deduje vikend?

Kdo deduje vikend?

Dedno pravo |
VPRAŠANJE

Pred dvanajstimi leti sem kupil vikend od lastnice, ki je imela dva mladoletna otroka, ta pa sta bila enakovredna solastnika (podedovali so od pokojnega moža oz. očeta).
Vse sem uradno kupil in izplačal. Potem pa sva se z lastnico zbližala in dobila sina. Do sedaj nisva živela na skupnem naslovu, vendar se bliža poroka, po kateri si bomo delili skupen dom.

Zanima me, če imata njena otroka pravico dedovati ta vikend ali je edini dedič najin sin, oziroma kako naj zadevo uredim, da bo edini dedič moj oz. najin sin? Hvala za odgovor.

ODGOVOR

Pojasniti gre, da sta zakonska in zunajzakonska skupnost izenačeni. Če bi nepremičnino (ne glede od koga) kupili šele za časa zunajzakonske skupnosti, bi nepremičnina štela za vajino skupno premoženje. S tem bi vi bili »polovični  solastnik«.  Ker pa ste nepremičnino kupili že za časa, ko z bivšo lastnico nista bila v zunajzakonski skupnosti, nepremičnina ne šteje za vajino skupno premoženje, pač pa vaše posebno premoženje in ste zato vi edini in izključni lastnik celotne nepremičnine.

V primeru vaše smrti bi zakonita dediča bila vaša partnerica in vajin skupni sin (vsak deduje polovico), če pa bi vaša partnerica umrla pred vami (ali postala dedno nevredna ali se zase odpovedala dedovanju), bi njen deni delež dedovali vsi njeni potomci (njeni otroci iz obeh zvez), po enakih deležih (1/3 njenega deleža, torej 1/6 nepremičnine vsak).

Kot edini lastnik nepremičnine, lahko po lastni volji razpolagate z nepremičnino, kar vključuje tudi oporočno razpolaganje. Če sestavite oporoko, bi bila zakonita dediča (partnerica in vajin skupni sin), ne glede na to komu kaj z oporoko namenite upravičena do nujnega deleža, ki predstavlja ½ zakonitega deleža (torej vsak 1/6). Ker je pravica do nujnega deleža dedna, bi njeno pravico do nujnega deleža v primeru partneričine smrti (po enakih deležih) žal podedovali vsi njeni otroci.

Ker je nepremičnina vaše posebno premoženje, tako v primeru zakonitega, kot v primeru oporočnega dedovanja partneričina otroka iz prejšnje zveze nista vaša dediča. Sta pa dediča vaše partnerice in upravičena do dedovanja dednega deleža, ki bi ga vaša partnerica podedovala po vas. Ker bi v primeru zakonitega dedovanja podedovala večji delež kot v primeru oporočnega dedovanja (pri oporočnem dedovanju bi podedovala le sorazmerni del nujnega deleža), svetujemo, da sestavite oporoko, v kateri kot edinega dediča postavite svojega sina.